FxMedia

Home of creative stuff, weird shit and eye candies

Detajlizem Krisa Kuksija

Objavil/a cyco 20.05.2009 pod Art, Izlivi

Umetnost sem začel tretirati resno (beri poglobljeno) šele pred slabim desetletjem. Ne rečem, od nekdaj sem se spogledoval z gledališčem (že v vrtcu sem dobil glavno vlogo za neko malo igrico, nadaljeval v osnovni in triumfiral v srednji šoli kot del ekipe, ki je štirikrat zaporedoma zmagala na Podobah trenutkov), s filmom in z literaturo. A resnično vrednost sem začel odkrivati šele  na koncu pubertete.

Eden prvih umetnikov, ki je name naredil največji vtis, je bil veliki mojster Dali. Konstantni vir navdiha sem dobil v Gigerju, čeljust pa mi je vedno padla na tla ob odkrivanju Escherja. Nikoli pa ne bom pozabil, ko mi je neka kustosinja predstavila Boschev triptih ‘Zadnja sodba‘, katerega sem odkrival po centimetrih.
Skupno vsem tem naštetim umetnikom je zagotovo nadnaravni smisel za detajle. Namreč, neznansko uživam, ko se ob enem delu lahko ustavim za pol ure ali več, opazujem detajle in iščem drobne stvari, ki jih je umetnik poskusil skriti množičnemu pogledu. In ob vsakem na novo odkritem detajlu se razveselim, saj mi ta košček na novo skonstruira pogled na celoto in poviša vrednost umetnine.

Današnji predstavnik ‘detajlizma’ prihaja bogu iza ledžima, iz ruralnega dela Kansasa. Odziva se na ime Kris Kuksi in zemljo tlači od leta 1973. Kot večina obskurnih umetnikov, je tudi Kris introvertirana osebnost, katero je klesal očim alkoholik in geografska zaplankanost. Kris je že kmalu občutil privlačnost grotesknega in svojo kreativnost začel izražati v morbidni sferi umetnosti. Pri svojih petintridesetih je Kris že dodobra priznan umetnik z mnogimi nagradami in preko 100 ekshibicijami po celem svetu.
Najbrž ni potrebno poudarjati njegovega uber občutka za detajle, saj sem se lahko samo pri enem delu ustavil za deset ali več minut. Zagotovo pa bi bila cela dogodivščina obiskati kako njegovo razstavo in si ogledati njegova dela iz večih kotov.




  • Share/Bookmark
 

Komentarji

26 odgovorov na “Detajlizem Krisa Kuksija”

  1. simona - 20.05.2009 ob 19:22

    artsy fartsy.. umetnosti ne potrebujem!

  2. cyco - 20.05.2009 ob 19:51

    hja, nekateri ljudje se pač lahko zadovoljite z Atomic harmonic, Mariom in trač revijami… Tudi prav. Samo da smo vsi srečni :)

  3. simona - 20.05.2009 ob 20:17

    vidiš kok si retardiran.. kar vrgel si me isti koš z največjo estradno nesnago.

  4. mateja - 20.05.2009 ob 21:19

    Simona, vsakdo potrebuje umetnost. To nas dela ljudi. Svetujem ti, da najdeš svojo, drugače boš zares padla v koš z ostalo nesnago, ki posplošuje vso umetnost in njene ustvarjalce na boemske nebodijihtreba. POnavadi je za ignoranco v tej smeri kriva vzgoja staršev in naše šolstvo. O tem bi se dalo še dalje razpredat, pa…saj, če te bo kaj zanimalo, boš že rekla (beri: žalila).

    Eno vprašanje: kaj ima pa estrada z umetnostjo?

  5. mateja - 20.05.2009 ob 22:23

    simona, glede na to, da je največja estradna nesnaga antonim umetnosti in glede na to, da si ti tista, ki ne potrebuje umetnosti… slediš moji preprosti logiki?
    (cyco)

  6. simona - 20.05.2009 ob 23:14

    ne, nobene logike. celo uro si potrebovala, a nisi utegnila razvozlati preproste navezave iz prejšnjega posta. kajti nisem jaz nisem tista, ki posplošuje z estrado. če misliš, da bom zaradi obiska galerije ali drame živela bolj polno življenje oz. bom bolj človeška se precej motiš in bolj kot to potrebuješ kakšen objem.

    srečno

  7. cyco - 21.05.2009 ob 00:37
    cyco

    prejšnji komentar je bil moj.

    Kot sem že prej rekel… Važno je, da smo vsi srečni ;)

  8. nimiy - 21.05.2009 ob 10:50
    nimiy

    “hja, nekateri ljudje se pač lahko zadovoljite z Atomic harmonic, Mariom in trač revijami…”

    no, ja. če se o umetnosti začnemo resno pogovarjati, potem lahko tele zgornje “umetnine” kaj kmalu izpadejo kot, sicer všečen, kič.

  9. cyco - 21.05.2009 ob 13:20

    In seveda se lahko spet izgubimo v debati o postavljanju meja med kičem in visoko umetnostjo.

  10. nimiy - 21.05.2009 ob 13:30
    nimiy

    in s tem banaliziramo izjavo, ki sem jo citiral.

  11. cyco - 21.05.2009 ob 14:03

    niti ne… je precejšnja razlika med juho iz knor kocke in domačo govejo župco.

  12. nimiy - 21.05.2009 ob 14:12
    nimiy

    ja, stvar okusa, pač.

  13. mateja - 21.05.2009 ob 22:46

    župca je lahko sam nariban korenček, kuhan v vodi, ali pa sprehod po bogatem vrtu, fina mineštrca iz vsega po malem.
    Samo zato, ker so te kovinske ikebane malo preveč zakomplicirane za polsekundni pogled, ne moremo mimo njih, ker bi prav vsak, ki ga poznam, temu rekel zanimiva inštalacija s fakin zahtevno izvedbo v bajdvej zlo fajni kompozicijski postavitvi. pustmo tle okus, če si eden od tistih, ki dobro kuha, razmišljaš o tem, kako na debelo je narezan česen, da bo prišel do ravno pravšnjega izraza, na jakost ognja, na gobice in poprčke in to-če veš,kaj mislm.

    jst mateja

  14. mateja - 21.05.2009 ob 22:59

    oh, se dopolnjujem; začetek zadnjega stavka sem speljala tako, da bi se kdo spet obesil na očitno: Pustmo tle vaš okus…, sem mislila ;)

  15. G(h)ost - 22.05.2009 ob 12:12

    @cyco
    Kar se mene tiče, je KK vreden primerjave z Hieronimus Boschem.
    Kar pa se tiče debate, kakšna umetnost to je, se lahko oprimemo poante, da naj bi umetnost sprožala burno čustvovanje pri njenem uživalcu. Lahko seveda vzbuja tudi negativna čustva kot so tesnoba, gnus, rtrah, sram… Bistveno je, da umetniška dela človeka ne pustijo hladnega in bistveno je, da sprožijo pri večini uživalcev takšna čustva, kot jih je umetnik predvideval oz. želel vzbuditi. Zato je tako pomemben tudi koncept, kontekst, komentar avtorja. In to seveda vnaprej, saj se vseprepogosto vidi umetnika, ki na ogled postavi čudo, potem pa “zad skrit posluša” in si glede na komentarje post festum izmisli svoj vzvišen komentar.
    Ampak, pri KK to pač tako ni. In komentar “artsy-fartsy” lahko pomeni, da konzumentki ni všeč detajlistični stil (in njegovi učinki na njej kot konzumentki), dvomim pa, da se ji zdi KK znotraj tega stila manj kakovosten, čeprav je tudi to možno, a bistveno lažje ovrgljivo.
    In v bistvu ne vem, čemu vsa žolčna debata. Pri umetnosti ti nekaj je, nekaj pa ni ljubo, tako kot npr. pri hrani marsikomu tudi objektivno odlično pripravljeni vampi niso všeč.

  16. nimiy - 22.05.2009 ob 12:45
    nimiy

    @G(h)ost,

    “Kar se mene tiče, je KK vreden primerjave z Hieronimus Boschem.”

    to lahko izjaviš samo če:

    1. popolnoma ignoriraš obstoj zgodovine
    2. stvar reduciraš na vizualno percepcijo

    to kar je Hieronimus Bosch počel v svojem času je nepredstavljivo za takratno obdobje.

    @mateja,

    “če si eden od tistih, ki dobro kuha, razmišljaš o tem, kako na debelo je narezan česen, da bo prišel do ravno pravšnjega izraza, na jakost ognja, na gobice in poprčke in to-če veš,kaj mislm.”

    dobra primerjava, še posebej zato, ker kot vsi vemo je kuhanje kvečjemu obrt in ne umetnost.

  17. mateja - 22.05.2009 ob 15:18

    G(h)ost, you’ve got the point here, meni so tudi relativno odlično pripravljeni vampi bljak, pa tu ne zanikam truda in uspešnosti pri ljubiteljih te žlabudre. Jih pač ne jem. Če jih pa nekdo s strastjo obožuje, se tudi vzdržim svojega mnenja, zato mi ni jasno, kako lahko nekdo tako znegira oz. vzvišeno komentira karkoli v umetnosti, poleg tega pa še obsoja ljubiteljevo mnenje, češ I know it better (zato žolčna debata; namreč tudi dijakom, ki jih občasno učim svoje stroke, želim vreči kost in jo potem glodamo skupaj, ne glede, komu je kateri stil všeč- ne sprejemam lenobe v stilu-ne me silt, da mislm :).
    Glede umetnikov, ki glede na sprejetost pri publiki oblikujejo koncept svojega dela, pa se samo nasmehnem, saj je vsakič, ko se to zgodi, to jasno čutiti. Čreda naj kar konzumira tak art z narejenimi nasmehi in šampanjčki v rokah, mimo mene švigne s svetlobno hitrostjo, v podzavest se mi pa vsidra na tak način, da jaz tega nočem početi. Je pa žalostno, ja.

    nimiy, hvala, ker razumeš. Točno to sem želela povedat. Ne vem le, če zate prav razumem zadevo in tretiram obrt kot temelj umetnosti, navsezadnje je obvladovanje razpoložljivih materialov in tehnik osnova zanjo. Verjetno ja, ker vidiš, kako je neko delo v nekem obdobju presežek ravno zato, ker je umetnik vizionarsko in tehnično dodelal svojo idejo.No, ti povej..

  18. nimiy - 22.05.2009 ob 15:27
    nimiy

    @mateja,

    “Ne vem le, če zate prav razumem zadevo in tretiram obrt kot temelj umetnosti, navsezadnje je obvladovanje razpoložljivih materialov in tehnik osnova zanjo.”

    to je že vse od leta 1917 vsaj vprašljiva, če že ne neustrezna definicija.

    http://en.wikipedia.org/wiki/Fountain_(Duchamp)

  19. mateja - 22.05.2009 ob 17:26

    Duchamp je rekel tudi, da ‘Umetnost naredijo gledalci’.. Govoriva o produkciji ali postprodukciji?

    Dfinicija umetnosti ni definicija sodobne umetnosti, pred tem je bila posvečena bogovom, potem družbi, zdaj je relacijska estetika kjuč do povezovanja ljudi……….

    To je tema za večer ob vinčku.
    Al pa povod za nov blog, sajko moj ;)

  20. nimiy - 22.05.2009 ob 20:40
    nimiy

    saj nikjer ne trdim, da je definicija sodobne umetnosti definicija umetnosti kot take. sem zgolj opozoril na to, da v kolikor definiraš umetnost na način kot si jo zgoraj, potem iz te definicije izpade velika večina sodobne umetnosti. kar je pač malo nerodno.

    duchamp pa je hotel povedati le to, da je umetnost intelektualna interpretacija. in da to ni nekaj, kar pač preprosto z nekim delom narediš, ampak mora obstajati neka interpretacija, ki to delo kot umetnost dojema.

  21. mateja - 24.05.2009 ob 22:17

    Ja, vsaka produkcija dobi, potem ko vstopi v menjalni krog, družbeno formo, ki nima ničesar več skupnega z njeno izvirno uporabo, ki deloma pokrije in zakrinka njegovo prvotno ‘naravo’… (Bourriaud).
    Duchamp je povedal marsikaj, naredil pa tudi, (ravno prebiram o njem za izpit in mi je ta trenutek tale debata pisana na kožo), izumil je na primer ‘Zmenek z umetnostjo’ tako, da je določil, da se bo ob določeni uri dneva prvi predmet, ki mu bo prišel pod roke, spremenil v ready-made ;) Cel žur

    Nimiy, totalno maš prav. Umetnost je absolutno blago, je rekel Marx in ti in jaz in kustosi in galeristi in dosti njih. Ampak to je res prekompleksna tema za pisanje v parih stavkih… in jaz sem še vedno najbolj od vsega restavratorka, ki čisto po svoje razmišlja o umetnikih in se večino dneva pizdi čez barok na primer, v katerem so na hitro packali in srali po freskah z nekimi voski, ki ne grejo z ničemer dol, z oljem preslikali pravo fresko bljak. No, in ko je to šiht, maš pred očmi širšo slikco, kako bi morali ‘umetniki’ (in lahko so fakin’ največji svojega časa) poznati svojo obrt še bolj v globine, ne le z estetskega vidika. No, pa sem povedala.

  22. G(h)ost - 25.05.2009 ob 10:44

    @Nimy
    Seveda sem komentiral samo vizualnost, ker drugega v konkretnem primeru niti nisem (z)mogel, saj opusa KK praktično ne poznam.
    Se pa absolutno strinjam s teboj glede z bistveno drugačnih vlog oz. kavlitet primerjanih avtorjev, če ju umestimo v čas, ker bi bilo gotovo primerneje, vendar se tega nisem lotil. Se pa nadalje strinjam s teboj, da bi bilo verjetno bolje, če bi že v začetku to jasneje poudaril, čeprav se mi (takrat) je zdelo, da je to iz zapisanega vsakomur jasno.

  23. G(h)ost - 25.05.2009 ob 10:47

    @nimiy
    Se ti opravičujem, za površen zapis imena.

  24. G(h)ost - 25.05.2009 ob 11:21

    @mateja
    O, restavratorstvo mi je pa od nekdaj blazno všeč, čestitam za fenomenalen poklic. Ti pa po svoje ne zavidam, ker ko nekaj, kar obstoja nevarnost, da z nekim poklicem, ki izhaja iz ljubezni in hobija navsezadnje izgubiš hobi. To pa tudi ni fino. Seveda se zavedam možnih variacij in nikakor nočem posploševati, ampak pri meni je bilo parkrat tako…

    No, sicer me pa zanima, kako se restavratorstvo pri naš študira: na katerem faxu, pa kako se potem razdelijo smeri… Saj se ne bom vpisal, nič bati, samo firbec me matra. Pa lahko tudi kaj pokomentiraš študij, če se ti da in če se ne bojiš dolgih rok kakšnih prfoxastih plevelov in njihovih liznikov…

  25. mateja - 26.05.2009 ob 23:16

    G(h)ost ,si mi pa postavil enih vprašanj..
    Prvič, lahko si mi fouš, ker mam super poklic in miljaužnt hobijev, ki nikakor niso ogroženi-Le utrujenost mi prav hinavsko onemogoča, da bi vse skup spravila v 24 ur na dan.
    Potem o šolanju-sama končujem restavratorstvo na Famulu in tam tudi prfoksom povem, da se največ naučim v praksi. Na slavni Akademiji so prepolni teorije, zato ti svetujem, če te mika prav ta smer, da se odlčiš za kakšno šolo v Italiji, tam so mojstri.Sicer pa sem se na svoji šoli naučila marsikaj, od kiparstva, rezbarstva, keramike, do interdisciplinarnih ved. Še prej sem študirala strojništvo, kar mi tudi prav pride (predvsem kemija). Dans sem mulcem rekla, da morš bit v tem poklicu multipraktik :)…Zadnje leto delam na freskah, ekipe so super in dela je ratalo dosti, samo dober moraš bit pa te majo šefi radi. Naučim se pa vsak dan nekaj novega, itak da uživam sto na uro…

    Na kratko je to to, ma pa kar vprašaj karkoli specifičnega, mam dosti za povedat ;)

  26. G(h)ost - 27.05.2009 ob 11:11

    @mateja
    Sorry za kup vprašanj, nisem te hotel zbombardirati. Pa v bistvu ti nisem fovš, ker tudi sam ohranjam par ljubezni nezapacanih, moj pomislek je letel le na dejstvo, da se to POGOSTO (ne pa vedno) zgodi.
    Se pa restavratorstva ne bom lotil, za akademski študij sem pa (kao) že prestar. Glede italjijanskih šol pa slučajno celo vem, da so dobre, ker imam prijateljico, ki je tam doštudirala. In neizmerno uživam v debatah z njo (bistveno bolj kot ona…), kako je nekaj bilo restavrirano in kako bi bilo lahko bolje… V restavriranju je mnogo več kot ohranjanje, cela filozofija in neskončne dileme… In potem daš takšen material v roke po možnosti še nostalgiku in konceptualnemu modernistu…

    Evo, sem že odbluzil – anyway hvala za info, da je pri nas za kaj Famul in ostalo bolj za en K. Za ostalo sem že vedel, iz zapisanega pa se mi zdi tvoj podatek o prvem verodostojen. Thanx!

Komentirajte




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !