FxMedia

Home of creative stuff, weird shit and eye candies

Martyrs aka. Homage novemu francoskemu hororju

Objavil/a cyco 8.03.2009 pod Izlivi

Ako je najboljši horror v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja prihajal iz H’wooda (Jaws, The thing, Friday the 13th, Heloween…), so si devedeseta in začetek novega milenija lastili Japonci (Ringu, Ju-on…). Američani so v zadnjih dvajsetih letih padli v nek čuden instant pofel in grozo servirali z zvočnimi efekti in klišejskimi scenariji, džapanezi pa so svoje duše prodali amerom in po njihovem receptu začeli nizati sequele preverjenih receptov. Počasi sem se že sprijaznil, da je ere dobrih in inovativnih hororčin konec. Presenečenje je prišlo iz dela sveta, za katerega bi si najmanj mislil, da je sposoben sproducirati kurjo polt. Novi horror je počasi začel kapljati iz dežele romantike, dobrih vin in sirov in kjer prebivalci ‘ne znajo’ govoriti angleško. Jep, tron horrorja so si nedvomno prilastili Francozi.

Nekaj let nazaj sem naletel na film z res kratkim imenom. Ils. Ne vedoč v kaj se spuščam, sem si ogledal film in po 72 minutah obsedel prikovan na stol. S kurjo poltjo kakopak. Inovativnost prikazovanja groze je doseglo novo raven. Tokrat skoraj čisto brez krvi. Tako, kot so to včasih znali Japonci, a vseeno na drugem nivoju. Če kosookim fali izraznosti (jebiga, vzhodnjaki (ni)imajo čisto svoj body language), to vrzel krasno zapolnijo igralci iz zahoda. Tako so nam Francozi začeli servirati poln paket. Psihotičnost, shizofreničnost, paranojo, sfrustriranost, kakor tudi jasno manifestacijo trpljenja, bolečine in pristnega strahu. Na tak pristen način, da s svojo igro in mimiko pričarajo čustva, katera bi vsak navaden smrtnik čimprej potlačil v najbolj oddaljen in temen kotiček podzavesti. A čebularji so šli še korak dalje.

V Haute tension dobimo poleg vsega naštetega še kri. Prva polovica filma ni nič kaj posebnega. Druga polovica pa pelje scat večino slasherjev in vtakne še najboljšemu ameriškemu režiserju grozljivk (Hitchcock je seveda svetla izjema) dudo v usta.
Frontiere(s) bi sicer lahko vtaknili v kategorijo hororčin tipa Saw ali Hostel, a ima ta film vseeno nekaj, kar ga dela boljšega. Igro in posledično pristnost na višjem nivoju. Ob vsakem rezu skalpela ali penetraciji rezila v telo, se primemo za to mesto in z grimaso na obrazu potrdimo pristnost igre.
Na zadnjem Liffetu  smo nekateri horror navdušenci ploskali filmu À l’intérieur. Najverjetneje najbolj krvav film, ki s krvjo ne pretirava in ga zato ne moremo umestiti v tipični gore žanr. A vseeno dobesedno tečejo potoki krvi. Načini izvajanja fizičnega nasilja in prikazi le-tega je sicer samo rahlo nad povprečjem a je film nekaj posebnega zaradi tega, ker je ovit v tančico skrivnosti in (še enkrat) pristnosti igre in inovativnega scenarija. Trpljenje ni več rezervirano samo za žrtev, temveč tudi za mučitelja. Fizično in psihično. Konec je popolnoma drugačen od velike večine hororjev in nas navdaja z upanjem v alternativo pocukranih in prežvečenih preživetij glavnih protagonistov.

Kar pa me je v bistvu spravilo do pisanja tegale sestavka, pa je včerajšnji, late night ogled filma Martyrs. Mislim, da je s tem filmom horror doživel nov vrhunec. Nekateri bi ga lahko povezali z že omenjenim Hostlom, a po mojem mnenju si film zasluži čisto poseben tretma. Mirne vesti lahko rečem, da sem videl že vse možne oblike mučenja (kar se da videt na relativno komercialnih celuloidih). Od Flowers of flesh and blood, do Sala in Ichija. Vajen sem res že marsičesa in glede eksplicitnih prizorov me je res težko zadovoljiti. Ta film pa da gledalcu – poleg standardnih in nadstandardnih oblik mučenja in nasilja – novo noto. Kot pravi komentar na imdb, ima ta film jajca. Režija se ne omejuje na nič. Kompromisov ni.
Film da že takoj na začetku vedeti, da je nekaj posebnega. Poboj cele družine v prvih desetih minutah nakaže, da film ne bo varčeval z brutalnostjo. Nakaže, da nadaljevanje zgodbe prinaša le še stopnjevanje groze, ki se kmalu sprevrže v krvav in nazoren prikaz posledic psihičnega in fizičnega trpljenja protagonistke. Ko se nam že zazdi, da se bližamo koncu, nas film odkatapultira v neko novo sfero hororja. Filozofija perverznosti nasilja, kakršne še ne poznamo, dobi nepričakovan epilog in nam v želodcu pusti tesnobo ter na preizkus postavi človeškost.
Naj na tem mestu postavim opozorilo, da film ni za vsakega. Ne pomaga niti dober želodec. Film je za tiste ljudi, ki imajo že res dobro kilometrino pornografije nasilja. Vsem ostalim, pa svetujem, ta tale zapis vzamejo kot opozorilo in nasvet, da se tega filma izognite.

  • Share/Bookmark
 

Komentarji

16 odgovorov na “Martyrs aka. Homage novemu francoskemu hororju”

  1. irena - 8.03.2009 ob 20:38
    irena

    ljubim opozorila pri grozljivkah :cool:

    Frontiere(s) sem že skoraj pozabila, Haute Tension tudi (pač korektno narejeni zadevi, nobenih res memorable presežkov), L’intérieur me še čaka (na Liffu sem si dovolila biti očarana le nad Rec! in El orfanato), Ils mi je bil pa resno spooky. Kombinacije nesmiselnosti in otrok, i guess. :)

    In vedno sprejemam nove predloge. :cool:

  2. irena - 8.03.2009 ob 20:44
    irena

    a sem pozabila tebi težit za Martyrs, al kaj? no, sedaj uradno težim. pretty please with the cherry on top. menjalna valuta je seveda ista kot vedno – zi čevapi.

  3. cyco - 9.03.2009 ob 10:19

    So mi že zatežili significant others.
    Ampak a si res ziher, da bi mela tole?

  4. irena - 9.03.2009 ob 20:02
    irena

    significant others ne težijo. they have me for that. :cool:

    zihr. sem zelo dobra pri gledanju med prsti :mrgreen:

  5. Anubis - 9.03.2009 ob 20:13

    Evo, jaz ga grem ravnokar gledat na kavč :) Če ga kdo rabi, naj pove :P

  6. Anubis - 9.03.2009 ob 22:39

    Evo, film pogledal do konca in se samo podpišem pod tvoje. Film je do konca sick.

    Za ta film ne samo, da moraš imeti dober želodec, kilometrino in še kaj, ampak moraš biti tudi malo mazohista hehe.

  7. paucstadt - 9.03.2009 ob 23:48
    paucstadt

    se odpovem. je pa ils res odličen in ga moram priporočati tudi jst.

  8. irena - 30.03.2009 ob 10:14
    irena

    sem pogledala. moj želodec ni ne vem kako blazno dober, sem pa vseeno horror fan in moram rečt, da notri ni bilo nič takega, kar bi me pripravilo do gledanja mimo ekrana. Očitno ste me preveč opozarjali, fantje, in sem pričakovala svašta :mrgreen:

    sicer mi je bila pa še najboljša prva tretjina filma, *SPOILER* preden tudi dejansko izvemo, da spooky lady s čudnimi kostmi ne obstaja. :)

  9. Pris - 30.03.2009 ob 11:01
    Pris

    Prva polovica filma pričara atmosfero odličnih novejših francoskih ali španskih grozljivk, druga polovica pa je (žal) razočaranje. Eksploatacijski torture-porn, kakršnega smo lahko videli že v Hostel ali Murder set pieces. Nič posebnega, zgolj sredstvo za povečanje shock-value.

    Po tretji minuti tega videospota mučenik postane tudi Robbie Williams. :P

  10. irena - 30.03.2009 ob 11:06
    irena

    uuu, sej res! :D

  11. irena - 30.03.2009 ob 11:39
    irena

    btw, zdej mi je jasno, zakaj je bila tista kratura od babe tako … bendable. To ti Cirque Du Soleil naredi :)
    http://www.youtube.com/watch?v=wMA9zecwOhQ

  12. cyco - 30.03.2009 ob 12:11

    vidva: zanimivo… meni je ravno drugi del povzročil mravljince, ko dejansko zvemo ozadje. SPOJLER: najbolj perverzno mi je bilo srečanje vseh starčkov, ki so sodelovali pri sceni in s svojim vojerizmom dve desetletji povzročali trpljenje mladih deklic. Skratka, nasilje me ni tako ganilo kot ozadje…
    Pris, za razliko od filmov, ki jih omenjaš, nasilje v Martyrs ni samo po sebi namen, ampak sredstvo. Kar dela ta film spešl.

  13. irena - 30.03.2009 ob 13:10
    irena

    zborovanje starčkov je bilo kar kul, ja, sploh tista ta glavna matrona s svojim šeširom in umetnimi trepalnicami :)

    pa glede konca – glede na žretje krogle se da sklepati, da je ta stara izvedela nekaj dobrega o posmrtnem življenju :mrgreen:

  14. Pris - 30.03.2009 ob 15:21
    Pris

    @Irena: glede konca: *SPOILER!*

    Po moje je pa “matrona” že itak umirala (odpadanje las pod lasuljo, pomanjkanje trepalnic) in je zgolj hotela vedeti, kaj jo čaka, ob očitno ugodnem spoznanju pa je sama pospešila zadevo in končala svoje trpljenje.

    @cyco:
    Tudi v npr. Hostel je grafični prikaz nasilja sredstvo, ki poganja zaplet. Martyrs v tem pogledu ni nič manj eksploatacijski. Misel, da nekje obstaja firma, ki ugrablja ljudi in jih “prodaja” psihopatom za izživljanje ni nič manj originalna od obstoja kulta, ki ugrablja deklice in iz njih “ustvarja” mučenice.

    Uvodne scene so žal obetale več, tako vsebinsko, kot tudi atmosfersko. Sredina (od prihoda kultovih “men in black”) se mi je neznansko vlekla, konec pa se je spet zdel zanimiv, čeprav nepretresljiv.

  15. irena - 30.03.2009 ob 15:26
    irena

    ja, sej. stara mama je v vsakem primeru dobila pospešek :mrgreen:

  16. kiki - 22.04.2009 ob 00:11

    super in vse extra do trenutka dokler ne začnejo dolgooooooovlačit z mučenejm une punce, konc pa WHATEVER….

Komentirajte




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !